Uvod
Epiduralna porodna analgezija j Pretty
najučinkovitejša metodablaj
šanja porodne bolečine
(1-3). Slovenski avtorji jo v knjigi Nosečnost in vodenje poroda opisujejo kot
področno (regionalno) anal
ezijo, ki zelo do
bro z zmanjša bolečino lokalno in
ne vpliva neposredno na plod, zato ima velike prednosti pred sistemsk
analgezijo
(4). V mnogih randomiziranih (5) in preglednih raziskavah (6) je bilo ugotovljeno,
da epiduralna analgezija bolj zmanjša porodno bolečino kot intravensko dani
analgetiki, kjer obstajajo omejitve Pretty odmerku_dravila zaradi sistemskih učinkov.
Zaradi strahu pred porodno bolečino je za žensko pomembno, da se že v nosečnosti
in pred porodom zaveda, da jo lahko zmanjšamo. Za lajšanje porodne bolečine
poznamo več vrst področnih analgetičnih tehnik (7): epiduralno porodno analgezijo
v ožjem smislu (EPI), kombinirano spinalno-epiduralno analgezijo (CSE) in spinalno
analgezijo (SA). Lokalne anestetike in opioidne analgetike lahko damo v enkratnem
odmerku, ponavljajočih se odmerkih, kontinuirano v infuziji ali pa odmerke uravnava
nosečnica sama. Zaradi različnih načinov dajanja EA je raziskave med seboj zelo
težko primerjati. Kljub zelo uspešnemu zmanjšanju porodne bolečine pa ima ta
metoda tudi pričakovane sopojave, stranske učinke in zaplete (7), ki so na srečo
zelo redki. Pričakovani sopojavi so mravljinčenje v nogah in občutek težkih
nog. Med stranske učinke štejemo prizadeto motoriko spodnjih okončin različnih
stopenj, slabost in bruhanje, srbenje, glavobol, padec krvnega tlaka (zaradi
blokade simpatičnega živčevja), bolečine v križu. Obsežna raziskava Cochrane
(2), ki vključuje 11 randomiziranih raziskav o razlikah med epiduralno porodno
analgezijo in drugimi načini lajšanja porodne bolečine, ugotavlja, da je EA
najboljša metoda za zmanjšanje porodne bolečine, toda ugotavlja tudi, da so
porodi nekoliko daljši (prva in druga porodna doba), večja je uporaba oksitocina,
več je nepravilnih vstav ploda in instrumentalno dokončanih vaginalnih porodov,
medtem ko razlik v deležu carskih rezov ni bilo.
V Sloveniji epiduralna porodna analgezija še ni tako razširjena kot v nekaterih
zahodnoevropskih in skandinavskih državah. V letu 2000 je bilo v Sloveniji opravljenih
42 primerov epiduralne porodne analgezije, kar predstavlja le 0,2% vseh porodov
(8). Premrujeva (9) opisuje vpliv epiduralne analgezije na potek in izhod poroda
za 47 porodnic, ki so v obdobju enega leta in pol rodile v ljubljanski porodnišnici.
V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna smo epiduralno porodno
analgezijo prvič izvedli novembra leta 1999 in jo potem izvajali v posameznih
primerih. Od 1. 1. 2002 pa smo se organizirali tako, da je postala epiduralna
porodna analgezija dosegljiva na željo porodnic ali zaradi medicinske indikacije
ves čas.
Metode dela
V retrospektivno raziskavo smo vključili 147 porodnic z epiduralno analgezijo
in kontrolno skupino 147 porodnic, ki so rodile v porodnišnici Postojna od 1.
1. 2002 do 31. 12. 2002. Vse porodnice, ki so prejele EA, so bile pred porodom
seznanjene s kontraindikacijami, potekom poroda, možnimi stranskimi učinki in
zapleti. Porodnice so podpisale izjavo o soglasju za poseg. V kontrolno skupino
porodnic smo vključili 147 porodnic, ki so rodile v naši porodnišnici v letu
2002, in sicer je bila kontrolna porodnica prva, ki je rodila za ali pred porodnico
iz raziskovalne skupine. Porodnice, ki so bile načrtovane za elektivni carski
rez, smo izključili.
Za vsako porodnico z EA smo beležili starost, pariteto, izobraženost, prisotnost
partnerja pri porodu. Zanimala nas je dolžina poroda, način začetka poroda (spontano
ali indukcija), uporaba oksitocina, izid poroda, predvsem dokončanje poroda
s carskim rezom oz. vakumskim ekstraktorjem. Pri obeh skupinah smo primerjali
stanje ploda po porodu z oceno po Apgarjevi v 1. (Apgar 1) in 5. (Apgar 2) minuti
ter težo ploda.
Z analgezijo pri porodnici smo večinoma pričeli, ko je bilo maternično ustje
odprto okoli 3-4 cm in so bili popadki redni (na 5 minut) in dovolj močni. Bolečino
smo ocenjevali z vizualno analogno skalo od 0-10 (VAS). Vsem porodnicam smo
merili krvni tlak sprva na 5, kasneje pa na 10-15 minut, preskrbljenost krvi
s kisikom - O2 saturacijo in frekvenco srčnega utripa. Stanje ploda in popadke
smo spremljali s kontinuirano kardiotokografijo, napredovanje poroda pa z vaginalnim
pregledom na 1-2 uri oz. po potrebi.
Uporabljali smo tri vrste lokalne analgezije: epiduralno analgezijo (EPI), kombinirano
epiduralno-spinalno analgezijo (CSE) in spinalno analgezijo (SA). Upoštevali
smo splošne kontraindikacije, ki so: motnje v strjevanju krvi, antikoagulantno
zdravljenje, krvavitev, okužba na vbodnem mestu ter sum na nevrološke bolezni.
pUntitled Documents Tramp Tramp Tramp
qUntitled Documenta Pretty Pretty Sexy Pretty